nedelja, 7. maj 2017

Ob rob neki dokumentarni seriji

Ob rob današnji francoski dokumentarni seriji – Šola prihodnosti lahko le pritrdimo temu, da je izhajala iz naslednjega izhodišča – »Vsi si želimo najboljše šole za svoje otroke – šolo, ki bo potešila njegovo radovednost, ki mu bo vzbudila željo po učenju in ga oskrbela s tehnološkim in intelektualnim orodjem, ki ga bo pripravilo na izzive prihodnosti. V hitro spreminjajočem se svetu je nujno ponovno razmisliti o našem izobraževalnem sistemu. Približno 65 % današnjih otrok bo imelo poklice, ki danes ne obstajajo. Kakšna bo torej šola leta 2050? Kako bodo nove digitalne tehnologije spremenile učni proces? Kakšno vlogo bodo imeli učitelji? Bodo študenti poskrbeli za jutrišnjo šolo?«

Oddaja kar dobro odpira različne probleme na vlogo šole v današnjem svetu, na vlogo učiteljev in seveda na vlogo udeležencev. Ni kaj dodati, vsak nov zorni kot prinaša nove rešitve in omogoča drugačne rezultate. In to seveda šteje.

So me pa vseeno pošteno zaskrbeli zaključki oddaje. Sploh tisti del, ko se ugotavlja, da je nastopil čas, ko preidemo iz 'šole znanja v šolo ustvarjanja'. Če je šola znanja pojem za faktografsko učenje, se tudi s tem strinjam. Če pa se pod šolo znanja podrazumeva, da bo lahko google nadomestek in rezervoar znanja, pa me zadeva zelo zaskrbi.

Kajti povsem na koncu sledi opozorilo, ki je prikrita neoliberalistična grožnja. Približno nekako v tem duhu – »V času avtomatizacije, robotizacije in informatizacije družbe, ko postaja vloga robotov vse bolj pomembna bodo lahko obdržali delo le tisti, ki bodo obvladali ustvarjalne procese in na tej osnovi bili boljši od robotov.«

Žalostno je, da se v tej trditvi ne vidi bistvo, ki je v poenostavljeni obliki naslednje – roboti zaenkrat sploh še niso 'ustvarjalni' čeprav se pospešeno dela na 'samoizboljšanju' procesov v robotih, torej na 'samoučenju' oz. na hevristiki. Problem je v tem, da povprečen človek, ki naj tekmuje z robotsko sposobnostjo ' ustvarjanja' že sedaj tekmuje z izdelki, ki so jih ustvarili specialisti za to področje in ne z rezultati nekih povprečnih ljudi.

Zato razmišljanje o spremenjeni vlogi učenja, o 'spopadu z procesi informatizacije in robotizacije', niso zgolj procesi vezani na področje in vlogo šole v družbi. Tukaj se še kako postavlja mesto in vloga države, kajti izobraževanje je zgolj eden od stebrov javne vsebine in vloge države. Ampak v tej, sicer dobri dokumentarni seriji pa o tem ni ne duha in ne sluha.

2 komentarja:

  1. O tem sem pisal že pred 10 leti.
    Mi smo samo predzadnja stopnja evolucije. Zadnja so misleči stroji, ki bodo razvijali sami sebe. Ljudi bodo pa dali v rezervate.

    OdgovoriIzbriši

Vsak komentar v demokraciji šteje, tudi vsako mnenje in pogled.

Norost ima res mnogo obrazov!

Danes je naš DZ zopet upravičil svoj sloves »Zbora norcev«. Ob sprejemanju Strateških obrambnih dokumentov je sploh blestel poslanec NSi, ki...