Stranka Mira Cerarja je po spletu nesrečnih okoliščin
postala največja stranka s svojimi 36 poslanci. Lepo je, da je med njimi mnogo
nosilcev akademskih titul, ekspertov iz področja teorije, ki sicer na nek način
v bistvu pomenijo »nove obraze«. Vendar to ne pomeni, da civilna družba ne sme
gledati še kako tem ljudem pod prste. Saj veste, da obstaja star izrek:
»Teorija brez prakse je jalova, praksa brez teorije je slepa«! In nam ne bo v
veliko korist, če bomo slepe politike zamenjali za jalove!
Ta zapis ni v stilu navadnega pljuvaštva, ki se je v državi
razpaslo tako s strani ekstremno desnih kot tudi levih sil, temveč je zgolj
blagohotno opozarjanje in predvidevanje potencialnih naslednjih napak. Vsekakor
je verjetno v interesu marsikoga, da do njih ne pride in da njihov »politični
projekt« uspe.
Žal mi je,da v tej stranki niso vzeli v roke kakšne stare
Kmečke stoletne praktike, pa bi tam prebrali recimo to:
Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri
se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Prednost je v
preprečevanju razmnoževanja različnih talnih škodljivcev, ki napadajo točno
določene vrste zelenjave. Če isto rastlino gojimo leta in leta na istem mestu,
se radi razmnožijo škodljivci in bolezni.
Kolobarjenje je
učinkovito tudi v drugih pogledih. Če prvo leto gojimo vrsto, ki povsem
prekrije površino grede (npr.krompir), lahko naslednje leto gojimo vrsto, ki jo je težko
pleti (npr. čebula).
Če nameravamo saditi rastline, ki porabijo veliko dušika, predhodno leto
posadimo metuljnice (npr. fižol, grah), ki vežejo dušik v
zemljo.
Težje kolobarimo s
trajnicami in rastlinami s kratko rastno dobo, ki jih uporabljamo kot vmesni
posevek. Če bi želeli, da bi bilo kolobarjenje najučinkoviteje, bi morali
kolobariti na daljše obdobje kot na tri do štiri leta. Nekatere bolezni
ostanejo v tleh celo dlje kot 20 let. Ravno tako je kolobarjenje problematično
v majhnem vrtu, kjer so grede majhne in tesno skupaj. Škodljivci se lahko selijo
skupaj z rastlino.
Pa prevedimo to v
politični jezik današnjega trenutka! Saj je zadeva preprosta. Skopirali bomo
zgornji tekst in besedo vrtnine nadomestili z besedo ministrstva, besedo
rastline pa z besedo kadri, malo bomo stilistično poenotili zaradi žargona, pa da vidimo, kaj bo nastalo.
Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri
se politični kadri po volitvah premikajo po sektorjih v določenem zaporedju.
Prednost je v preprečevanju razmnoževanja različnih podtalnih škodljivcev, ki
napadajo točno določene vrste resorjev. Če iste kadre pustimo leta in leta na
istem mestu, se radi razmnožijo škodljivci in bolezni (korupcija).
Kolobarjenje je
učinkovito tudi v drugih pogledih. Če prvo leto kadrujemo vrsto, ki je povsem iz
ene stranke, lahko naslednje leto dobimo vrsto, ki jo je težko obvladovati. Če
nameravamo postaviti kadre, ki porabijo veliko časa za uvajanje, potem je prav
da zaupamo uradnikom, ki povežejo politiko s stroko.
Težje kolobarimo s
trajnimi politiki in kadri brez izkušenj, lahko jih uporabljamo kot vmesne
rešitve. Če bi želeli, da bi bilo kolobarjenje najučinkoviteje, bi morali
kolobariti na daljše obdobje kot na tri do štiri leta. Nekatere bolezni
ostanejo v tleh celo dlje kot 20 let. Ravno tako je kolobarjenje problematično
v majhni državi, kjer so ministrstva majhna in tesno skupaj. Škodljivci se
namreč lahko selijo skupaj z kadri.
Tako, to so bili kmetijski nasveti za Mira Cerarja! Sedaj pa
še zadnje, to pot resno svarilo. Odločitev, da se bo prešlo iz 12 ministrstev
pred tremi leti, na 13 pri Bratuškovi in sedaj pri Cerarju na predlaganih 16,
kaže predvsem le eno! To je čisto navadno kupčkanje in me spominja na dilemo,
na koliko delov naj se nareže torta? Slovenska vlada ni torta, da nasiti
pogoltnost in nenasitnost naših strank. Če kdor ne verjame, naj gre pogledat v
Luksemburg (sploh ne bom omenjal njegovega BDP), pa boste videli kako oni
rešujejo problem »rezanja torte«
Nekoč sem napisal blog – kjer sem utemeljeno navedel, da je
za Slovenijo zgornja meja največ 10 ministrstev in v tej številki ni
manevrskega prostora za kupčkanje, ne glede na to ali je potem v koaliciji 3, 4 ali 5
koalicijskih strank!
Zgleda, da hrabrosti za mnenja ni, vendar ni razloga za previdnost, če je namen iskren!
OdgovoriIzbrišiSem na staro mesto dala linke!
OdgovoriIzbrišiCerberus
Kot senca grem mimo, sled pa ostane.
OdgovoriIzbrišiVse bolj sem anonimen (bralec) in vse manj sem komentator.
Dokler.......
grom_instrela
Tvoja senca prinese s sabo tudi sonce, saj drugače ni sence. Naj še dolgo sije!
IzbrišiPozdravljen, poskušaj oponašat Matijo Stepišnika, zgosti misli, ker nam ki nismo knjižni molji pade koncentracija po tretjem odstavku.
OdgovoriIzbrišiblaz3k
blaz3k - ko bi le lahko bil krajši. Je sicer še ena varianta, prva dva odstavka sta uvod v blog in bi v bistvu tudi morala zadostovati. Kaj pa vem?
OdgovoriIzbrišiVedno bijem v sebi boj med literarnim pristopom in resolucijskim (hočem reči, želim si literarnega, ven pa pride resolucijski tekst).