sreda, 27. avgust 2014

Zakaj smo tudi to pot ostali brez neke smiselne izbire?

Že dvajset let se nam dogaja v politiki po slehernih volitvah en sam »deja vu« Večina strank je pred volitvami zelo leporečno opozarjala na ključne naloge. Saj veste, delovna mesta, vzdržnost financ, pa etičnost itd... Potem pa je volilne pravljice konec in sledijo pragmatične banalnosti, ko recimo tudi vrstni red njihovega reševanja, katere kadre vključiti in na kaj paziti.

Naša država je kot tanker, sicer majhen, pa vseeno tanker! Verjetno se tega nova posadka ne zaveda, čeprav so nekateri bili na tej ladji že vsaj desetletje ali še več. Nekako me zgodba spominja na mornarje, ki so na ladji, v strojnici in sploh ne uspevajo videti morja po katerem plujejo. Torej kaj je prvi korak. Pri tankerju je zgodba enostavna – prvi korak je zagnati motorje, dvigniti sidro in izpluti! Kaj pa pri državi?

1. korak. Regionalni razvoj je ključnega pomena za spremembe v državi. Pri tem moramo upoštevati tudi stanje v sosedstvu, kjer obstajajo močne regije. Avstrija ima Štajersko in Gradiščansko, Madžari imajo Zalo in Železno županijo, pa tudi Hrvati imajo dve močni županiji, Varaždinsko in Medžimursko. Mi pa nenehno sanjamo o svojih plotovih in o miniaturnih regijah, kar je neproduktivno, čeprav je tu stroka, svoje povedala. Sosednje regije imajo na Madžarskem od več kot 250.000 pa vse do 800.000 prebivalcev in mi bi bili partnerji z manj kot 40.000.

Slovenija potrebuje Gorenjsko, Dolenjsko, Primorsko, Koroško in Zahodnoštajersko, Pomurje in Vzhodno štajersko ter mesto Ljubljana s statusom regije. Mestne regije pozna tudi Nemčija – Berlin znotraj Brandenburga, Avstrija – Dunaj znotraj Niederoesterreich, Francija – Pariz, itd.

Vendar Nemčija pozna nadaljnjo delitev zveznih dežel, kar bi lahko mi uporabili in dosegli počasi povezovanje tudi kot Prlekija, Prekmurje, Lukarija (Ptujskih 18 občin), Notranjska, Kozjansko, Tolminsko, Bela krajina itd. Pomembno je, da na nivoju centralne države ostane, varnost, obramba, pravo in temeljne državne politike. Vse drugo, predvsem pa sociala, osnovno in srednje izobraževanje, kultura, se mora prenesti v domeno regij. 

2. korak. Reorganizacija državne uprave, delitev nalog med državno upravo in regijskimi upravami. Kontrolna meja za delež uradništva na nivoju države, največ 7 promilov ali 14.000 državnih uradnikov.

3. korak. Ureditev in uskladitev hierarhije pravnih aktov. Najprej urediti ustavo. Redefinirati položaj Predsednika države, sprememba volilnega sistema, sprememba volilnih enot na največ 6, ter zs tem zmanjšanje števila poslancev na 6 krat 10 ali skupaj 60, ukiniti Državni svet, prenesti poslance manjšin v regijske zbore, napisati v ustavo in ne v preambulo, da je Slovenija država slovenskega naroda. Ponovno spremeniti določbe o referendumu, saj moramo vpeljati v državo več neposredne demokracije.

4. korak. Zagotoviti finančno disciplino. Postaviti odgovornost za pretekle napake in redefinicija neproduktivnih pravnih predpisov. Voditi finančno politiko, ki bo od bank zahtevala aktivnejšo vlogo v spremljanju gospodarskih potreb, ali pa jim odvzeti splošno licenco in jih transformirati v hranilnice.

5. korak. Lotiti se pokojninskega sistema, ki je sedaj problem in tudi vezan med »mlado-srednjo-staro« generacijo. Področje pokojnin je sicer del socialne politike, vendar je močan korektiv tudi zdravstvena politika, zdravstvene storitve, cene zdravil (n.pr. aspirin). 

Glede trga dela, pa takole, 40 let pokojninske dobe bi še vedno moralo zadoščati za osnovno pravico do razmišljanja o upokojitvi, Ali sedaj to nekdo doseže pri 60 letih ali kasneje, je pač stvar objektivnih dejstev, kdaj je pričel plačevati prispevke in ne more biti stvar zgolj zakonske meje. Navsezadnje je povezano tudi z vrsto dela, izgorelostjo delavca, invalidskimi predispozicijami itd. Seveda so tu tudi mednarodna priporočila, ki gredo, ne samo proti 65 letom, temveč še čez. Osebno menim, predvsem zaradi podaljšanja življenjske dobe (zaenkrat), da bi se meja lahko približala na 65 leto. 

Vendar, primarni princip je vezan na pokojninsko dobo in sekundarni na starost. Torej ali človek ima ali nima 40 let dela in tudi potem je prav, da mu še ostane diskrecijska pravica, da dela še naprej, če hoče. Vendar s pomembno razliko, ne če je zaposlen v javni oz. državni upravi. Ta del zakonodaje mora biti nemudoma spremenjen, da se sprostijo delovna mesta za mlade.

6. Korak. Vzpostaviti socialni dialog, vendar na način kot je uveljavljen v EU in ne nekakšno reinkarnacijo SIS-ov. Osnovni problem je ali v tej državi razumemo da mora plača za najnižja dela – enostavna dela I. tarifnega razreda pokrivati življenjske stroške delavca in še najmanj polovico stroškov za enega njegovega otroka. S tem principom rešimo dve politiki, socialno in tudi družinsko. To je naloga vlade!

Ostala razmerja med plačami pa so stvar dogovarjanj med socialnimi partnerji. In svet pozna le dva temeljna socialna partnerja: delodajalce in delojemalce organizirane v sindikatih. To so pogajanja o kolektivnih pogodba. Sam priporočam, da bi bila razmerja takšna, da bi najnižja plača v državi izpolnjevala prej navedene kriterije. Najvišja plača pa ne bi smela presegati petkratnika povprečne plače. Vse plače v javnem sektorju bi morale biti načeloma 10% nižje od primerljivih v gospodarstvu. Tako je to v svetu, kako pa je pri nas, pa sami vemo in vidimo. Vendar smo zato kar precej krivi sami, saj smo volili poslance, ki niso imeli pojma o svojih obveznostih.

7. korak. Izvajati strateške politike na področju trajnostnega razvoja, okoljevarstva, transporta. Vsaka pametna stranka bi morala vsekakor podpirati in tudi sam osebno podpiram, povečanje deleža obnovljivih virov, ki temeljijo na sončnem sevanju, vetru, vodnem toku v rekah ali potokih (hidroenergija), fotosintezi, s katero rastline gradijo biomaso, bibavice in zemeljske toplotne tokove (geotermalna energija). 

Vendar tudi iskanje rešitev na temelju obnovljivih virov, razen geotermalne in energije bibavice, mora biti v sozvočju z krajinskimi, sociološkimi, zoološkimi in drugimi dejavniki. Torej obnovljivi vire energije, da vendar ne v uniformnosti in unificiranosti, temveč v raznolikosti. Spodbude so seveda lahko različne, to so razpisi, spodbude, davčni instrumenti in podobno.

8. korak. Redefinicija varnostne in obrambne politike. Vojska domov, razen v sklopu OZN.

9.korak: Redefinicija zunanje politike. Prijatelji so tam, kje so kupci naših izdelkov in storitev. Večja skrb za Slovence v zamejstvu, ekonomsko sodelovanje in povezovanje. Kultura kot strateški in enotni prostor Slovencev doma in v zamejstvu.

10. korak. Manj pisati in govoriti, več narediti.

Seveda, takšne stranke tudi to pot nismo izvolili, da bi vse navedeno znala, nikakor ne sama, temveč v koaliciji  drugih strank in partnerstvu več tisočih strokovnjakov, ki so sedaj izrinjeni in so še vedno pripravljeni sodelovati za dobrobit naše države. Mi vemo, kakšno bi moralo biti vodenje, motivacija, distribucija nalog, usposabljanje za delo. vse kar nam sedaj manjka. In takšnih "odrinjenih" strokovnjakov poznam na žalost osebno precej. 



3 komentarji:

  1. Pravi vozni red nalog za Cerarja. Samo kaj, ko pa on bere in piše le twite!

    OdgovoriIzbriši
  2. V zadnjem tednu dni kar vrsta uglednih komentatorjev opozarja Cerarja na to, kar opozarja blog, da je najbolj pomemben prvi korak, regionalizacija države. Pa ne zgolj zaradi 212 občin, temveč vsega, kar država ne spusti iz rok, v pristojnosti občin pa je zadeva bolj na papirju kot pa v praksi. Torej, zdravstvene, socialne, zaposlovalne, gospodarske, vzgojno izobraževalne in številne druge politike!

    OdgovoriIzbriši
  3. Se strinjam, dodajam le to, da nam mnogi predvsem iz opozicije kot protiargumente razlagajo kolikšno je število občin v Švici ali Avstriji. Takšen pogled je povsem neresen, ker tako Avstrija kot tudi Švica imata regijsko urejenost in delitev pristojnosti med državo in lokalnim organiziranjem Avstrijci imajo deželno organiziranost in Švicarji kantonalno!

    OdgovoriIzbriši

Vsak komentar v demokraciji šteje, tudi vsako mnenje in pogled.

Norost ima res mnogo obrazov!

Danes je naš DZ zopet upravičil svoj sloves »Zbora norcev«. Ob sprejemanju Strateških obrambnih dokumentov je sploh blestel poslanec NSi, ki...