Koliko vznesenosti je bilo
te dni v zraku in prav vse milozvočne besede so bile namenjene 1. Maju. Izbrani
govorci, od predsednika vlade, ministrice za delo, sindikalnih funkcionarjev in
vse do klenih predstavnikov GZS in drugih delodajalskih asociacij, so izrekali 'brumne'
besede o prazniku, ki to več ni, kot tudi delavcev, kot takih več ni!
Mineva že več kot 15 let,
kar sem zasledil neko britansko analizo o porastu števila s.p. v panogi
gradbeništva na angleškem področju. Po podatkih te študije so gradbena podjetja
imela tudi do 1.000 in
še več »contracterjev«. Takrat sem sam zapisal o škodljivosti tega trenda in
napovedal, da bo slej kot prej pojav prišel tudi k nam. Zato me ne preseneča jamranje
ministrice za delo ob letošnjem 1. Maju, ko so jo novinarji obletavali kot
podrepne muhe in iz nje pulili »modre misli«. In kaj je dejala? »Na področju
s.p.-jev bomo morali nekaj narediti!«
Ali so torej rešitve, jih
lahko spoznamo in udejanimo? Seveda so, toda nečesa drugega ni! Drznosti in
resnične strokovne sposobnosti spoznanj, da se zadeve rešijo! Danes je me
ministrica prav presenetila z nekaj svojimi izjavami, recimo s to, da se moramo
sprijazniti, da takšne socialne države, kot smo jo poznali v 19. stoletju (!!!),
več ne bo. Dobro, zanemarimo to, da je imela verjetno v mislih 20. stoletje,
ampak da strese človek na svetlo tako globokoumno misel, hkrati pa ne odgovori
do konca – torej z 19. stoletjem je konec, čaka nas pa kaj? Zakaj pa potem ni
imela hrabrosti in dokončala svoje povedi – da dobesedno drvimo v – 18.
stoletje. Naši izreki so na žalost takšni kot naša politika – vse je
nedokončano.
V naštevanju našega
položaja se je ministrica hudo zapletla še v eni zadevi. Izhajajoč iz naše
povprečne plače, malo manj kot 1.600 € bruto, je s stisnjenimi zobmi priznala,
da je ta podatek zgolj 'segedin', saj so povprečne plače v dejavnosti turizma
manj kot 900 €, v energetiki pa več kot 2.100 €. Še bolj je stisnila zobe, ko
je govorila o strukturnem spreminjanju kvalifikacijske strukture delavcev,
Priznala je to, na kar sem desetletje opozarjal sam, da nam izginja srednji,
predvsem industrijski izobrazbeni razred.
Potem pa se pojavi nek
Milič-Hribar-Novkovič in opleta o »nujnih ukrepih, ki bodo zagotavljali
gospodarsko rast«. Veste, to blebetanje nekaterih me spominja na ravnanje
Butalcev, ki so imeli sredi vasi velik sod. Eni so z vedri nosili vodo vanj,
drugi pa so s svedri vrtali vanj luknje in hkrati vpili na 'vodonosce', da so
lenuhi nemarni in da naj hitreje in še več vode, nosijo.
Še eno 'modrost' nam je
zaupala' ministrica, namreč kako bodo uredili statusni položaj uvodoma
omenjenih s.p.-jev. Ne morem ji verjeti, tudi zaradi tega ne, kot je zapisal
bloger Munc v svojem zadnjem zapisu, preprosto nima nobenih izkušenj, razen
zvrhano mero naivnosti in vedno več nesposobnih sodelavcev, ki ji le vneto
kimajo in hvalijo »njena nova oblačila«! Še nekaj je dodala, da je vse to kar
se nam dogaja 'globalni proces'. Do tukaj se strinjam, ko pa je dejala, da nam
bodo pomagale le globalne rešitve, pa sem se uopet moral prijeti za glavo in se
vprašati: »Pa kdo so bili ti profesorji, ki so vcepljali takšno logiko svojim
študentom in zaradi katerih smo sedaj vsi mi kolateralna škoda«?
Izjemno obžalujem dejstvo,
da od Cerarja dalje, pa do vseh njegovih ključnih ministrov – torej za
gospodarstvo, delo in šolstvo – nihče ne razume, da globalizacija v svetu ni
fenomen, temveč instrument pokoritve ljudi. Da potiskanje ljudi v s.p. pomeni
le pravno statusno zagotavljanje 'prekernega dela'. Da je prekerno delo le
stopnja v individualizacijo odnosov med ljudmi na trgu dela. Da pravna ureditev
medsebojnih razmerij med ljudmi na trgu dela še ne pomeni njihove socializacije
in humanizacije.
Nihče si noče priznati
dejstva, da v Evropi poteka nagel proces prestrukturiranja s katerim se krepijo
gospodarstva držav severozahoda v smislu primarnih funkcij, ki resnično
predstavljajo pravo osnovo in temelj za gospodarsko rast. Evropska periferija
pa postaja področje razvoja servisnih pomožnih služb.
Da sta imela gospodarski minister in ministrica za
delo 'hearing' pri meni, nikoli ne bi izdelala. Vprašal bi ju le to, kaj je
temeljni iniciator gospodarske rasti? Kaj ga omogoča? Katera je temeljna
dejavnost znotraj industrijske panoge? Zakaj zagotavljati socialno vključenost ljudi
v proizvodne odnose? Že iz njunih vsakdanjih odgovorov, vidim, da na ta
vprašanja nista sposobna dati vzdržnih odgovorov.
Zato, da se vrnemo k 'Prvemu
Maju' – prazniku dela ali delavcev, kar že več ne vemo, si poskusimo zapomniti
le eno. Opažam, da tudi 'novinarski friki' sodelujejo v tej bitki kapitala
zoper delo. Samo spomnite se, kolikokrat ste v teh dneh slišali, da nastaja
novi delavski razred – prekeriat! Seveda, to trdijo tisti, ki jim ustreza
razslojenost, razklanost vseh ki so delojemalci! Marsikdo bo sicer po branju
tega bloga zadovoljno cmoknil in dejal, še kar zanimivo. Toda kaj, ko pa bo
takoj potem s svojim ravnanjem še vedno podpiral vse, ki nas zavestno ali pa tudi
podzavestno, ne samo ohranjajo, temveč dobesedno prav potiskajo v razmerja, ki
jih je tako grozljivo napovedal B. Traven v svojem romanu »Upor sužnjev«.
Zgleda da J. Verne ni bil edini vizionar!
Prvi Maj še ni prelomnica,
vsaj letos in drugo leto še ne. Bomo pa videli, kaj bo v naslednjih letih. O
mnogih stvareh raje nisem pisal, ker nima smisla da se učimo n.pr. matematike
od zadnjega poglavja k prvemu. Enako je z življenjem, ne poznamo okusa sreče,
če pred tem ne izpijemo čaše pelina, tudi če nam jo natočijo naši, od nas
izbrani, politiki!
SKOL, PRVI MAJ!
Cmok .. še kar zanimivo
OdgovoriIzbriši;o)))
.. le na "hearingu" bi jaz postavil drugačno vprašanje tem gospodarskim neoliberalnim bebcem:
"UTEMELJITE MI ZAKAJ ZA HUDIČA ENEGA NAŠ PLANET oz. katerakoli razvita država POTREBUJE TAKO IMENOVANO GOSPODARSKO RAST?
Tvoje vprašanje je tisto povezovalno, ki zaokrožuje moja parcialna. Ce bi ga sam postavil na prvo mesto, kot sem tudi sam najprej mislil, bi seveda bila vsa ostala odveč. Torej vidiš, da se strinjava!
Izbriši