Etičnost je lahko v neki državi le ena - enotna!

Nekje drugje sem napisal blog. Kot osnovo sem vzel neko svojo prosojnico, ki sem jo uporabljal na predavanjih o etiki v družbi (gospodarstvu) in države (politiki). Tema je postala ponovno aktualna predvsem v zadnjem času, kar Cerar raje govori o »vrednotah« kot pa potrebnih ukrepih. Saj to ne pomeni, da nima prav, le da v tem trenutku popolne zmede v glavah vseh mogočih nosilcev javnega mnenja ni ravno lahko gledati to »premetavanje, kot rib na suhem«!

Ko sem blog objavil sem bil prepričan sem bil, da bo sličica, kot izhodišče dovolj in tudi primerna za nadaljevanje neke nevsiljene razprave. Vendar je vse skupaj postalo še večja enigma! Sploh je potem celotna razprava pod zadnjim blogom pokazala, da smo mi hudo, hudo miselno neurejeni posamezniki in tudi kot država.

Skratka, želel sem, da kdor hoče, naj le kot osnovo vzame »slikanico«, kot je bila duhovito poimenovana in se naj predvsem vpraša . V kakšnem razmerju je država – družba, kaj je v tem odnosu primarno. Seveda so mogoči različni odgovori. V družboslovju je za razliko naravoslovja, mnogo napačnih stvari povsem mogočih. Pa si poglejmo, zakaj je tako?

Tudi v družboslovju pa vseeno veljajo, tako kot v naravoslovju nekateri aksiomi, in prvi je ta, da je »primus inter pares« razmerja med državo – družbo, pač družba. Dokaz je enostaven. V končni fazi družba lahko preživi brez države, to je nakazal že Einstein, država brez družbe pa le ne more.
»Slikanica«  postavlja v interakcijo med štirimi osnovnimi polji, ki so hkrati tudi sinonim za neko stanje in sicer:
- etičnost, kot temelj sistema moralnih norm, kot ravnanje pi vesti,
- strokovnost – kot znanja, veščine in prenos le tega v prakso,
- znanost, kot sinonim za razvoj, usmerjevano transformacijo obstoječega sistema, razvoj novih znanj, novih paradigem, ter
- politično državo, kot izraz organiziranega sistema, ki dosega skladnost predvsem med etiko in stroko, ter posledično znanostjo.

Hkrati pa politična država predstavlja tudi polje udejanjanja političnih interesov, ker drugače se vsa razmerja v njej končajo v smislu pravila »omna bellum contra omni belli«. V naši državi se na nek način dogaja prav to.

Ker blog, ne takrat ne sedaj, ni želel postati knjiga in ker sem želel le odpreti majhno linico, da bi se zrak zatohlosti nekaterih blogerjev iz prejšnjega bloga razkadil, sem nekatere stvari navedel le v tezah:

- naša država je uspela vzpostaviti sistem, kjer etika (etičnost ni primarni temeljni kamen), večjo vlogo se daje »strokovnosti«. Pri tem se že vidi proces diferenciacije med stroko, ki prihaja iz ZDA in »domorodno« ter EU stroko;
- etika ne determinira politike, kar bi bilo normalno, temveč obratno politika pri nas določa etiko in sicer je ta vpliv izrazito ideološki. Apologeti tega pojava ravno sami najbolj očitajo nasprotnikom ideologizacijo, ker s tem ščitijo sami sebe in svoje delovanje.
- strokovnost izgublja v naši državi svojo vlogo in mesto, s prodajo podjetij se bistveno zmanjšuje delež R&R ker se v cilju obvladovanja stroškov koncentrira drugje. Stroka se tudi v naših razmerah pojavlja kot C/P in razen v redkih izjemah ni zaščitila tega znanja v EU, kaj šele v ZDA.
- razmerje med etiko in stroko bi prav tako moralo temeljiti na izpolnjevanju osnovnih etičnih postulatov. To bitko Slovenija izgublja, saj je »vrhovno etično pravilo« dobiček. Tudi že prav grozljivo spodbujanje podjetništva, predvsem pri mladih, postavlja etiko, solidarnost, integrativnost v drugorazredni položaj. Ceno bomo plačali čez eno ali dve desetletji.
- enako spoznanje velja tudi v razmerju med etiko in znanostjo, dokaz je v silovitem prodoru novih gensko tehnoloških odkritij, pojavu novih virusni bolezni, novih vojaških tehnologij z uporabo cyber-sistemov, v "podkupljenih" raziskavah;
- politična država je uspešna, če je pripravljena si pred obraz svoje politike postaviti etično ogledalo. V naši državi temu ni tako, najboljši dokaz je sistemska korupcija. S tem da je korupcija na državnem nivoju le vrh ledene gore. Več kot 75% sistemske korupcije se dogaja v lokalnih okoljih. V ta namen se ugotavlja zanimiv fenomen dristribucije dužinskih članov v celotno pahljačo politične organiziranosti v lokalni skupnosti, pač po pravilu »naši morajo vedno biti zraven«!
 - zadnje razmerje, ki ga velja tudi omeniti je tisto med politiko in stroko. Predvsem naj bi predstavljalo, na etiki temelječe rešitve, ko bi naj stroka v javni in še posebej v državni upravi, postala temelj stabilnosti in orodje (tools) političnim zamislim in rešitvam.

Dodajam le še eno misel. V naši državi se kar naprej obmetujemo s tem, kdo krade in kako. Predvsem pa z idejo, kje je potrebno pobrati čim več denarja za državo. Je to iz dobička (davek na dobiček) iz iz davka na BDP, torej DDV. Pa jih je zelo malo, ki so sposobni razumeti, da sta tako kategorija BDP, kot tudi dobička povezani z etičnostjo.

Zakaj! Zato ker predvsem za monopoliste v dejavnostih velja, da če jih že živ bog ne more obrzdati v njihovem pohlepu, bi jih morala vsaj etičnost. Glede dobička pa je zgodba v bistvu identična. Mi v etičnem smislu kategorije dobička sploh ne poznamo. Pri nas bi se dobiček moral imenovati »preostanek nepokradenega denarja«. In zakaj tako? Zato, ker zvitežem ni problem lastnih stroškov v podjetju tako napihniti, da na koncu nič ne ostane. V katerih podjetjih se to predvsem dogaja, mislim, da mi ni potrebno posebej navajati.

Torej, namesto zaključka lahko le še kako zgroženi ugotovimo, da država ne more obstati če si ni uspela izgraditi enotnih etičnih temeljev, pravil, kaj je prav in kaj narobe. Pri nas se na žalost dogaja to, da politika določa etiko, skozi ideologijo. To je seveda narobe svet. Vendar se lahko le na tak način pojasni abotno in nesprejemljivo vedenje nekaterih »blogeristov«, njihovo pisanje in razmišljanje. Ali imamo sploh kakšne možnosti – vprašanje. Sam bom glede odgovora na to raje tiho.

Kajti sestavni del etike, ki je skupna v neki državi je tudi to, da se vsak človek preprosto mora zavedati, kaj komu in kdaj razlaga. Ker ima pri nas domovinski pravico predvsem manipulacija, potem takem ni čudno, da so »*ebilčki« sposobni povezati dva povsem različna stavka, z dvema povsem različnima pogledoma v tretjo misel, ki je čista manipulacija, torej laž.

Torej recepta vam nisem dal, bi ga sicer lahko, pa ni produktivno. Vendar, že če se bo kdo zgolj »počohal« po glavi, sem svoj namen dosegel. Dodajam pa le še to, da je etika edini pravi temelj, tako neke družbe, kot tudi njene države, če ji je le dano, da jo vzpostavi. In zato se morajo vsa dejanja in besede politikov vedno preverjati v luči teh razmerij in medsebojnih vplivov. Potem se tudi zlahka najdejo vsi drugi odgovori, ki se tičejo gospodarstva, kulture, socialnosti itd...