nedelja, 1. marec 2015

Bruto družbeni produkt - BDP kot plen!

V odmevih, v Studiu ob 17. in še marsikje nenehno nastopajo prav zanimivi strokovnjaki in 'strokovnjaki'! Tako je pogosti gost prof. Masten. Pred njim se še najde kakšen  nepremičninski strokovnjak, finančnih 'svetovalcev' pa sploh mrgoli kot bolh na psu. Občasno pa se pojavlja tudi kak vrhunski strokovnjak za management. Pritrjujem, da so to vsi strokovnjaki, vsak na svojem področju. Vendar, če naredimo sintezo njihovih področij, torej od finančno-ekonomskega, nepremičninska, managerskega področje in področje državnega proračuna, potem damo smisel naslovu tega bloga – Bruto družbeni produkt kot plen!

Za izhodišče pa si najprej poglejmo nekaj drugega, tudi zanimivega in sicer, da 1% v Avstriji ni isto kot 1% v Sloveniji. Pa brez kreganja takoj. Prosim, le malo potrpežljivosti, da pojasnim zadevo. Zopet so aktualne nepremičnine, pa je nepremičninski strokovnjak povedal, da stroka podpira predlagane davčne rešitve na nepremičninskem področju, češ da se z njimi »približujemo rešitvam iz drugih držav, kjer se znesek davka dviga vse do 1%«!

Smiselna ugotovite, vsekakor. Tudi lahko zanemarimo dejstvo, da so pri nas nepremičnine precenjene. Navsezadnje lahko postavimo izhodišče, da je povprečna nepremičnina, recimo stanovanjska hiša z 800 m2 zemlje približno enako vrednotena v Avstriji, kot tudi pri nas. Problem pa nastane, ko ugotovimo, da bo sedaj davek na enako nepremičnino v Avstriji enak kot v Sloveniji. Tukaj pa se vključi profesor, ki tudi zatrjuje, da je to »pošteno in pravično«.

Torej oba davka se na nek način pokrivata iz »našega konsenza« delitve BDP, kot plena, izraženega v plači ali socialnem transferu. Tukaj pa nastopi hudič, ki se kaže v detajlih in da ga lahko razkrijemo, vzemimo primer dveh lastnikov. Eden ima minimalno plačo 1.500 EUR (neto), drugi pa 600 EUR – zneski so zaokroženi. Dejali pa smo, da sta oba lastnika nepremičnine, ki je enako vredna, recimo 85.000 EUR.

Sedaj pa poglejmo, do 1% davka predstavlja za oba to znesek 850 EUR, vendar predstavlja Avstrijcu le 56% njegovega mesečnega prejemka, Slovencu pa kar 142%. Sedaj pa bi rad videl junaka, ki me želi prepričati, da je avstrijski procent, glede na ekonomsko socialne učinke enak slovenskemu.

Torej, kjer je problem in v čem. Ni prvič da sem napisal da plača ni utemeljena na Svetem pismu, kot je marsikaj utemeljeno na njem. Prve plače so bile vedno povezane s pravili delitve vojnega plena, od Feničanov, Aleksandra Makedonskega, Rimljanov pa vse do novejše zgodovine. Zato danes pleteničiti na temo, da je minimalna plača passe, je nekaj zelo nespodobnega. Še več, krepiti je treba spoznanje, da je to tema predvsem za korektne razgovore med predstavniki delavcev in delodajalcev. Naloga države in njega vloga, je zgolj v tem, da ta dialog poteka po nekih demokratičnih pravilih, da je torej mediator, ki lahko poseže v to polje z zakonom, če sta socialna partnerja neuspešna.

Država si lahko privošči zakonsko urejanje plačnega področja le tam, kjer je ona absolutni ali prevladujoči partner. Pri tem ne mislim zgolj lastniška razmerja, temveč tudi tista, o katerih še vedno nočemo govoriti na glas in kjer so državni deleži sicer pod 50%, vendar zgolj zato, da se na podel in zahrbten način prikrije prikrije dejanska moč in vloga države. Govorim o področjih, ki jih država koncesijsko obvladuje. Torej od energetike, do igralništva telekomunikacij in še kaj bi se našlo. Ker je to pomemben del v ustvarjanju BDP, mora država to področje zelo trdo in odgovorno obvladovati, tudi iz vidika vzgleda za gospodarstvo. Torej mora določiti, sicer z zakonom,  tako področje minimalne plače, kot tudi maksimalne.

Če v gospodarstvu maksimalne plače niso stvar dialoga delodajalske in delojemalske strani, temveč naj to ureja sicer nepredvidljiva vloga trga, ki se navsezadnje kaže v kaznovanju slabih odločitev lastnikov tudi s stečaji podjetij, pa velja za javni sektor in smo še dodali koncesijsko področje tudi gospodarskih dejavnosti, polna odgovornost države, ampak ne kot vlade, temveč kot delodajalca.

Danes vodenje razprav o recimo UTD, potem primerjave s Švico itd. predstavljajo le zamegljevanje dejstev, da z obstoječimi pravili delitve BDP nismo sposobni niti v sanjah uresničiti ideje o UTD. Ampak zvitežem je jasno, naj narod le čveka, dokler čveka imamo mir pred njim!

Temeljni problem in dejansko ustvarjanje izhodišč, ki bi nam omogočile tudi obrambo pred cilji EU takšnih in drugačnih trojk, so povezane za redefiniranje pravil, kako si deliti BDP. Kaj hoče EU trojka, krčenje javnega sektorja, znižanje pokojnin in odpravo minimalne plače v gospodarstvu. Zakaj? Odgovor je povsem enostaven, ropanje industrijskih trgov je končano, sedaj so na vrsti drugi trgi, predvsem področje storitev. Seveda je vse napisano globalni pogled na stvari, ki bi se zlahka empirično preveril, vendar Bruseljski kimavci tega ne smejo, ostali pa ne pridejo zraven.

Da zaključim! Zame bi ta trenutek bil sprejemljiv takšen politični cilj, ki bi pripravil plačna sidra za tisti del, za katerega odgovarja država. Vem da capljamo za Avstrijo, vendar bi morali biti sposobni oceniti za koliko! Naš UMAR tega ni sposoben, ker jim manjka dolgoročne politične percepcije in prognoze. Vendar nisem mnogo zgrešil, če postavim izhodišče, da bi morala biti naša izhodiščna plača na 57,50% avstrijske, kar znese neto 747,50 EUR, najvišja plača pa za področje, ki ga mora obvladovati država pa  3.737,50EUR neto ali kar ustreza razmerju 1 : 5!

Na koncu še kratek razmislek. Zadnjič sem zopet poslušal skoraj preveč na temo »socialne kapice« in staro mantro, kako 'preveč' so v Sloveniji preobremenjene plače. Nihče pa ni bil zmožen predlagati drugačnega pristopa, glede na to, da je BDP 'enoten in skupen' žakelj. Zakaj se ne bi obremenitev najnižjih plač dvignila na 18-20% iz sedanjih 17%, če bi se seveda plača dvignila vsaj za 6-9%. Kar pomeni, da bi se plače v najvišjih plačnih razredih zelo lahko obdavčile z nižjimi stopnjami, Vidite, to pa niso več vprašanja za ekonomijo, temveč za politiko!

4 komentarji:

  1. Kakor hitro postane tematika malo kompleksnejša in zahtevnejša, se vsi umaknejo na 'varno' razdaljo!

    OdgovoriIzbriši
  2. Kot vprašanje si dal predlog in nisi bil deležen zaslužene pozornosti ali odgovora. Razumljivo.

    Nisem vešč te teme, zato zgolj pogled brezupno neukega laika:

    Vedno je vsako vprašanje na koncu koncev vprašanje za politiko. Vsako vprašanje je vprašanje o skupnem.

    Če bi n.pr. taka ideja "šla skozi" kot pravimo, nebi bila verjetna posledica le večje zaposlovanje najbolj izobraženih in potencialnoo najsposobnejših in večja produktivnost ampak - in tu si ne gre zatiskati oči - tudi strah kar lepega števila koritarjev v gospodarstvu in politiki, da bi bili kmalu za tem prepoznani kot nesposobneži.
    Težko bi bilo opravičiti slab rezultat če imaš visoko usposobljene "človeške vire - robote in "robote" (po Cerby)" in storilnost na ravni Unije, dodana vrednost pa izpuhti neznano kam.

    Ne glede na mantro, da imamo pri nas sposobne menedžerje pa trdim, da jih je prav za prav zelo malo.
    Še manj pa je takih, ki bi bili hkrati še družbeno odgovorni in občutljivi.
    Tam pa, kjer kadruje politika, pa je kot izgleda edini skupni imenovalec golo preživetje iz meseca v mesec, o strateških odločitvah pa lahko le sanjajo.

    Veliko govorimo o delitvi pogače, manj o njenem ustvarjanju, če pa že govorimo o slednjem pa govorimo bolj v povezavi z jadikovanjem, da jo delimo nesmotrno, zapravljivo, nerazumno. Pa je res tako?
    Ko postavimo zid med ustvarjanjem dodane vrednosti in porabo, pristanemo na tezo, da je poraba parazit in hote spregledamo. da kar lep del porabe nikoli ni in nikoli ne bo parazitiral na pogači. Kvečjemu pogačo še dodatno oplemeniti (vzemimo kot primer izobraževanje), ali če gremo še globje, - "potrošnja" nemalokrat pomaga in zagotavlja pogoje za njeno ustvarjanje (policija, tožilstvo, sodstvo - pravni red države torej).

    Vprašati se je treba komu koristi razgradnja sistema, ki omogoča sinergijo med ustvarjanjem in porabo? Komu koristi razgradnja države (pravnega reda) in sesuvanje izobraževanja, socialne države, infrastrukture in ne nazadnje zaupanja v pravičnost in red .....

    Ni enoznačnega odgovora, na misel pa mi pride - mafija. Kriminalne tolpe torej. Ta združba se odlično znajde v sistemu, kjer uspešno funkcionira zgolj brezobzirnost in egoizem.

    In vedno znova pridem do spoznanja, da so nemoralneži in razni "pati", zločinci, najprodornejši. Da jih preprosto ne znamo brzdati.

    Ja, BDP je plen. Ker ne funkcionira država.
    Pa ni plen tistih, na katere najprej pomislimo (javni sektor, proračunski porabniki, delavci....), prav za prav je plen tistih, ki hočejo ustvarjeno "zapleniti" in skriti pred državo. Plen lastnikov kapitala torej, ki so do njega prišli bog ve na kakšen način s pomočjo plesni in strupa, ki nenehno razgrajuje pravni red, čeprav se zdi da ga ščiti - s pomočjo odvetnikov.
    Nič ni kot se zdi..... (David Lynch).

    In ena od posledic je, da nimamo plačnega sistema. Imamo zgolj mezde s katerimi mnogi obupno težko preživijo, če sploh.
    O pravičnosti pa niti nebi govoril. Za navadno redistribucijo od revnih k bogatim gre. Kot zmeraj.
    Za Alan Fordovski planet. Za cono somraka.

    G&S

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Veš, zadovoljen sem že zaradi tega, ker napišem nekaj v blogu, potem pa pride komentar, kot je tvoj in mi povratno odpre neke dileme. In v tem je bistvo!

      Sicer pa sem videl, da sem krenil z rszmišljanjem v blogu v pravo smer, ker je včeraj nastopila v Studiu ob 17. združena univerzitetna 'fronta', ki sploh ni razumela bistvo problema, ki ni pravno, temveč predvsem etično! Zato sem napisal nov blog.

      Sedaj se bodo lotili omejitev v izvajanju tovrstnega dela in sprememb pravnih okvirjev. Zapisovali bodo 'novo' pravičnost z zavezanimi očmi. Meni je jasno, da bo tudi ta poskus neuspešen in to zato, ker bo že prvi korak napačen. Že znano in že videno!

      Izbriši
  3. Bojim se, da imaš prekleto prav. Tudi na Univerzi je množica "slepih" in gluhih. Predvsem za probleme skupnosti.
    LP G&S

    OdgovoriIzbriši

Vsak komentar v demokraciji šteje, tudi vsako mnenje in pogled.

Norost ima res mnogo obrazov!

Danes je naš DZ zopet upravičil svoj sloves »Zbora norcev«. Ob sprejemanju Strateških obrambnih dokumentov je sploh blestel poslanec NSi, ki...