Psihološko propagandno vojskovanje kot element »Pacifikacije«

Pacifikacija je vojaški koncept, ki se je med vojno v Vietnamu priljubljeno uporabljal. Od takrat pa izraz ni več izginil le iz diskurza politične moči in opozicije, ampak tudi iz akademske literature, dokler ga nista ponovno pregledala Mark Neocleous in George S. Rigakos. Neocleous in Rigakos sta teoretizirala naraščajočo skrb za "varnost" v obdobju po 11. septembru z uporabo zgodovinskega pomena izraza in odnosa do varnosti v okviru svojega širšega projekta, imenovanega "Anti-Security" (Neocleous & Rigakos 2011).

Danes postajamo vse bolj »sužnji zvenečih besed«! V deklaraciji o »anti-varnosti« sta Mark Neocleous in George S. Rigakos provokativno strnila svoje argumente na takšen način »…v svojih delih so utemeljitelji neoliberalizma in njegovih tradicij, se pravi utemeljitelji buržoazne ideologije postavili enačaj – svoboda je varnost, varnost je svoboda. Vendar v čem pa je problem? Ta, da za vladajoče sloje obstaja pravilo »da je varnost vedno in povsod postavljena pred svobodo, in varnost bo vedno zmagala, ko se bo soočila s svobodo. Pa najsi gre za Covid-19, politične demonstracije ali oborožene konflikte! Svoboda za te sloje ljudi nikoli ni bila zamišljena kot antipod varnosti…

 

Zato je cilj tega bloga prikazati nekatere razsežnosti PPD – Psihološko propagandnih dejstev glede na globalni projekt imenovan »Pacifikacija«. Še nikoli nista znanost in stroka napredovali v zadnjih desetletjih tako hitro in še nikoli se niso dosežki v toliki meri uporabljali za pokoritev, obvladovanje in s tem v škodo človeštva.

 

Tisti, ki se boste odločili nadaljevati s branjem morati vedeti, kaj je osnovni namen in cilj tega zapisa. Ne da vam imponiram z predstavljeno znanosti, niti s stroko, temveč pa vam predstavim s kako neverjetno zločinsko prihodnostjo imamo za opraviti, kjer neoliberalističnim pohepnežem ni nič več sveto. Kjer se izredno perfidno uporablja naravna zavezanost človeka za poštenim in altruističnim ravnanjem kot orožje zoper njega samega.

 

Neoliberalizem nam spretno podtika to, da se delimo »za mir ali proti njemu« in vse več komentatorjev pada v to past. Pa temeljna dilema ni – mir ali vojna. Temeljna dilema je – katera ideologija nam zagotavlja človeka vredno življenje in prosperiteto!

 

Psihološko propagandna dejstva (PPD) so le vrh ledene gore imenovane Pacifikacija, zato se v tem blogu osredotočam zgolj na njih, čeprav tudi tukaj ne v celoti, temveč le v nujnih poudarkih. Skozi obdobje socialnih nemirov in demonstracij sredi 1960-tih let v Severni Ameriki in Evropi proti Vietnamske vojne je bil pomen »pacifikacije« ljudi v doseganju pokornosti in vodenju ideološke vojne zoper politično opozicijo. To je bilo obdobje, ko se je v vojaških biolaboratorijih masovno eksperimentiralo s proizvodnjo droge LSD. Toda po končani vojni v Vietnamu je bila »doktrina pacifikacije« uradno izključena iz uradnega diskurza in se je iskal način kako doseči z psihološko manipulativnim pristopom vpliv na zavest ljudi, da se bodo odrekli paradigmi svobode in na prvo mesto postavili paradigmo varnosti. Skratka, na doktrinarnem področju ni več bila prioriteta mir, temveč problemi legitimiranega nasilja s politično podmeno…

 

Zato je razvoj »teorije pacifikacije« bil namenjen ponovnih obuditvi in reaktivaciji zgodovinske uporabe tega pojma – preprosto, kako ljudi spremeniti v »poslušne ovce«? In ta nova doktrina je v celoti temeljila na alternativi varnosti, kot delu širšega Anti-varnostnega projekta. V prevodu, pod pojmom svobode so se "prodajali" ukrepi, ki so v imenu varnosti razgrajevali in uničevali esenco svobode same. Celo lahko predpostavimo da je razvoj teorije pacifikacije za to »preusmerjanje pojmov in njihove zamenjave« koristil radikalnim znanstvenikom, ki so imeli probleme z etičnostjo v svojih raziskavah. Ta proces se je izrazito pospešil po 11.09.2001.

Sicer pa ta dilema, kako miselno pokoriti ljudi, ni nova. O njej je razmišljal že Thomas Hobbes, ko je napisal »Človek človeku volk« in ki je v svojih delih izražal zaskrbljenost že v 18. in 19. stoletju češ v katero smer gre razvoj civilizacije – v pijančevanje, razvrat, nezvestobo, nasilništvo in miselno tavanje…

Paradoks je to, da je v njegovem času »pacifikacija« kot rdeča nit povezovala evropski kolonializem 16. stoletja in »iskanje« novih pravil neoliberalizma, pravzaprav izmišljanje pravil za ohranitev oblasti družbenih sistemov v 18. in 19. stoletju, ter nadaljevanje v vse do časa Vietnamske vojne.

Najprej pa spregovorimo o fenomenu imenovanem Službe za odnose z javnostmi kot propagandno manipulatorski monstrumi. Kot veste so nekoč obstajali po ministrstvih in korporacijah le »predstavniki za odnose z javnostjo«, ko pa je to področje PPD napredovalo smo dobili široko in bogato razvejano službo z multidisciplinarnimi profili strokovnjakov, ki so vas prepričali v tisto, kar so oni hoteli. Tej praksi je sledila tudi naša država, čeprav bi se o njihovi strokovnosti krepko dalo diskutirati. In zgroženi lahko ugotavljamo, da to ni dovolj, sedaj se kot operativni sistemi za izvajanje PPD pojavljajo še »ministrstva za digitalizacijo…«!

 

Preden nadaljujemo z iskanjem odgovorov zakaj mediji, politiki pa tudi povsem navadni ljudje, ki se dokopljejo do kamer – tako podlo, nesramno in prepričano lažejo? Zgodovina tega sega skoraj 10 let v obdobje prve polovice 20. stoletja, v čas med 1. in 2. svetovno vojno, ko se je intenzivirala vključitev novih znanstvenih spoznanj in tehničnih možnosti v vojaško raziskovalne projekte s področja PPD.

 

Začetek sega v čas, ko se je odkrilo da se da pri človeku meriti možganske valove, to je bilo že leta 1924. Naivnost, ki je prinesla do teh odkritij je bila prepričana da se bo s tem zdravilo mnoge bolezni, od epilepsije, tumorjev, redkih okvar možganskih sinaps pa vse do Alzheimerjeve bolezni in še številnih drugih. EEG snemanja spontane električne aktivnosti omogočajo spremljanje bolezni, kot so: možganski tumor, možganska kap, epilepsija, infekcijske bolezni, mentalna zaostalost, hude poškodbe glave, predoziranje z drogami, spanje in metabolične bolezni. Pri teh boleznih se namreč lahko pojavi spontana aktivnost v možganski skorji, ki jo z EEG lahko posnamemo. EEG uporabljamo tudi za ugotavljanje globin kome in za oceno resnosti kome. Izzvani EEG signali pa nam lahko pomagajo pri diagnozi nekaterih bolezni. Z EEG tudi dokažemo možganski smrt. V tem primeru posnamemo izoelektrični EEG.(Klinična nevrološka preiskava). Ta obsedenost nosilcev »Doktrine pacifikacije« je naenkrat spoznala, da so se ji odprla vrata s katerimi bo lahko uresničila svoje stoletje sanje.  Odkrili so korelacijo med 'beta', 'alfa', 'teta', 'delta', 'gama' in 'mu' valovi.ki pri snemanju EEG, ki se izpišejo v obliki valov, ki imajo različne amplitude in frekvence in jih vidimo na zaslonu kot električno aktivnost.

 

EEG je torej metoda s katero snemamo aktivnost možganov. EEG posnamemo tako, da na skalp postavimo elektrode. Poznamo tudi intrakranialne elektrode, ki pa jih zaradi tehničnih in etičnih omejitev uporabljamo predvsem v eksperimentalne namene. Vsaka elektroda, ki je na skalpu, posname električni potencial 10 milijonov do 1 milijarde nevronov v možganih. Električni potenciali so odraz aktivnosti v sinapsi. Večina EEG signala izvira v skorji velikih možganov. Posredno daje informacijo tudi o delovanju talamusa in mezencegalona, ki uravnavata cikel spanja in budnosti. Električna aktivnost, ki jo posnamemo z EEG, je lahko spontana ali izzvana. Izzvani potenciali so povezani z nekim senzoričnim stimulusom, na primer s slikami, videoposnetki, zvočnimi posnetki ali pa že tudi na primer z utripanjem luči (stroboskop, kot v disku). meritve se opravljajo na frontalnem režnju, na temporalnem režnju,  parietalnem režnju in okcipetalnem režnju ter seveda na centralni legi. Ampak, vse to so že nebistvene strokovne podrobnosti, ki so za sam blog irelevantne.

Toda bistveno pa vseeno še moram omeniti! EEG in od dogodka odvisni potenciali (ERPS) se v veliki meri uporabljajo v nevroznanosti, kognitivni znanosti, kognitivni psihologiji, nevrolingvistiki in psihofizioloških raziskavah. Številne tehnike EEG-ja, ki se uporabljajo v raziskovalne namene niso v zadostni meri standardizirane za klinično uporabo.

 

Obstajajo številne druge metode za preučevanje delovanja možganov in sicer: funkcionalno magnetno resonančno slikanje (fMRI), pozitronska emisijska tomografija, magnetoencefalografija (MEG), jedrska magnetna resonanca, elektrokortikografija, enojna fotonska emisijska računalniška tomografija, bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), in povezan dogodek optični signal (EROS). Kljub relativno slabi prostorski občutljivosti EEG, ima več prednosti kot večino teh tehnik.

 

In tukaj je »hudič dobil mlade«! Naenkrat se je spoznalo, da se lahko z ustreznimi znanstvenimi raziskavami odkrije metode in instrumente za PPD, torej psihološko propagandno delovanje. In so se lotili tega projekta – pa kako! Tako, da so ga razbili v vrsto majhnih za javnost povsem nepovezanih in na videz celo nedolžnih podprojektov in sicer po varnostno – protiobveščevalnih pravilih Projekta Manthattan nastalega že 1942.

 

Ene skupine so raziskovale verbalni vpliv, druge vizualni, vpliv na komunikacijo, tretje na pojavnost nosilcev, torej koga izbrati ali ženske, otroke starejše, javnomnenjske »zvezde. In so pričeli z »raziskavami«! Samo en primer bom predstavil - recimo katere besede povuročajo močnejšo čustveno reakcijo. Pa so kombinirali besedne pare v nekem novinarske sporočilu, kot »ženske in otroci«, potem »matere in otroci« ter »žene in možje«, »otroci in stari starši«. Ugotovili so, da najmočnejšo reakcijo izzove par »matere in otroci«… pa ne bom podrobno nadaljeval. 

Ampak takšnih podprojektov je bilo na osnovnem nivoju skoraj 40, na višjem kjer so se analizirale in obdelovale ugotovitve osnovnih projektov, pa skoraj dvajset. Zakaj sem to navedel kot primer, da se bo lažje razumelo, kaj pomeni termin "orkestrirana sporočila" po medijih. Ta morajo biti takšna, da dosežejo največjo možno interakcijo s čustvi, da se lahko preslepi tudi tiste, ki sicer premorejo dovolj "zdrave pameti" da jim manipulacija vseeno zamegli razum!

 

Zakaj so bile te raziskave pomembne, ker so lahko planirali vse nastope novinarjev, »naturščikov« iz ulice, politikov, ki so skrbno izbirali v svojih nastopih ključne besede, njihovo frekventnost v uporabi, jih opozorili na mehanizme zanikanja, lomljenja odpora ter cikličnem ponavljanju istih informacij v primernih časovnih zankah.

 

Zakaj se je to počelo? Zato ker je »pokvarjena znanost«, ki je sodelovala v teh aktivnostih dobro vedela Zato, ker nevrološka znanost dokazuje, da interakcije z okoljem, zlasti odnosi z drugimi ljudmi, neposredno sodelujejo pri razvoju strukture in funkcij možganov. Ker možgani najintenzivneje rastejo v prvih letih življenja, so za njihovo poznejšo strukturo in delovanje, torej tudi za nastanek nevrološke osnove za razvoj motenj čustvovanja, medosebni odnosi v tem obdobju zelo pomembni.

 

Tudi zato, ker je znanost že bolj spoznala vlogo talamusa, ki ima več funkcij. Lahko si ga predstavljamo kot nekakšno vozlišče informacij. Na splošno velja prepričanje, da deluje kot relejna naprava med subkortikalnimi območji in možgansko skorjo. Talamus sprejme večino senzornih informacij in jih posreduje ustreznemu delu možganske skorje, ki usmerja funkcije na višji ravni, kot so govor, vedenjski odzivi, gibanje, razmišljanje in učenje. Nekatere raziskave kažejo, da utegnejo bipolarne motnje nastati zaradi težav v talamusu, ki povezuje senzorični vnos s prijetnimi in neprijetnimi občutki.

 

Pomembno dejstvo je tudi vse bolj izpopolnjena tehnologija slikanja možganov (PET; fMRI ...) omogoča veliko natančnejši vpogled v njihovo delovanje kot nekoč. Uporaba te tehnologije je pripeljala do boljšega razumevanja, katere možganske regije uravnavajo razpoloženje in kako lahko depresija vpliva na druge možganske funkcije, kot je denimo spomin.

 

Potem je tukaj vrsta odkritij vezanih na limbični sistem, ko gre za čustvovanje, ki je ključen del možganov. Gre za prstanasto oblikovano območje v notranjosti možganov, ki obdaja vrhnji del medmožganov in možganskega debla. Limbični sistem je odgovoren za nekatere vegetativne funkcije, čustvene odzive, učenje in spomin. Poleg tega je odgovoren za izločanje endorfinov (endogeni opiati). Limbični sistem obsega več kortikalnih in subkortikalnih možganskih struktur. To so amigdala, obročasti girus, hipokampus, hipotalamus (s proizvajanjem in izločanjem hormonov uravnava delovanje avtonomnega živčevja), mamilarno telo, talamus in parahipokampusov girus. Območja, ki igrajo pomembno vlogo pri depresiji, so amigdala, talamus in hipokampus.

 

Amigdala je del limbičnega sistema in je povezana s čustvi, kot so jeza, užitek, žalost, strah in spolno vzburjenje. Poleg tega je sedež zgodnjega spomina in je vpletena v zasnovo občutenja sebe (čustveni jaz). Mimo amigdale ni mogoče ničesar doživeti kot smiselno, saj je smisel povezan z občutenjem sebe. Kaže, da desna amigdala v večji meri nadzira neprijetne, leva pa prijetne občutke. Aktivira se vsakič, ko se oseba spominja čustveno obarvanih dogodkov. Aktivnost v amigdali je večja, kadar je človek žalosten ali klinično depresiven. Pri osebah, ki so bile v otroštvu deležne zlorab ali pa so bile izpostavljene kakim drugačnim hudim travmam, utegne biti amigdala celo povečana.

 

Raziskave, opravljene z magnetno resonanco, so potrdile, da se med dolgotrajnimi procesnimi »obdelavami« struktura možganov v resnici spremeni. Na osnovi konstruktivnejših izkušenj v varni čustveni navezanosti se ne le uravnava ravnovesje nevrotransmiterjev, temveč se sčasoma ustvarijo nove povezave v možganih. S tem se trajno poveča sposobnost za samopomirjanje (ublažitev tesnobe) in uravnavanje čustev v celoti, spremeni se tudi podoba o drugih ter, in to je ključno, spremenita se podoba in doživljanje samega sebe.

 

Razumevanje biopsiholoških temeljev motenj razpoloženja ni enoznačno. Nekaj časa je prevladovalo prepričanje, da je ključna nevrološka osnova za nastanek tovrstnih motenj neravnovesje nevrotransmiterjev. Novejše raziskave vse bolj kažejo, da so bolj kot raven posameznih možganskih kemičnih snovi (serotonin, dopamin …) pomembne povezave med živčnimi celicami, njihova rast in delovanje nevroloških vezij. Kljub temu razumevanje nevroloških temeljev razpoloženja še ni popolno.

Zato, ker nevrološka znanost dokazuje, da interakcije z okoljem, zlasti odnosi z drugimi ljudmi, neposredno sodelujejo pri razvoju strukture in funkcij možganov. Ker možgani najintenzivneje rastejo v prvih letih življenja, so za njihovo poznejšo strukturo in delovanje, torej tudi za nastanek nevrološke osnove za razvoj motenj čustvovanja, medosebni odnosi v tem obdobju zelo pomembni.

 

In za »temne sile« ga ni lepšega spoznanja, kot je to, da imajo končno orožje, ki onemogoča praktično vse - odpor proti svobodi za ceno varnosti,  odpor proti cepljenju, odpor proti bebavim ukrepom, jasnemu videnju vzrokov vojnih konfliktov v svetu! Namen teh raziskav torej ni bilj odprava travmatizacij, temveč celo njihovo povzročanje in nastajanje, kot dolgotrajnih motenj.

 

Mogoče za konec le še kratek dodatek. In boste tudi videli in razumeli zakaj je personalizacija političnih voditeljev tako zelo pomembna – na eni strani on, poosebljenje zla, da drugi strani mi… zakaj vsi voditelji kulturne Evrope demonizirajo in satanizirajo Putina, ga kažejo s takšnimi in drugačnimi slikami, če pa smo uvodoma dejali da gre za spopad ideologij. Naše "osebno" sovraštvo ali pa tudi uporaba orožja je le posledica te obdelave z emocionalnim izrekom.

 

Zato nas vas tudi več ne presenetijo skrbno orkestrirani nastopi ljudi pred kamerami diskurzi polni solz in podajajo izjave v slogu »Rdeča podgana z ježem, ki simbolizira Rusijo«, kot to pravi 18-letna »umetnica« Svetlana na RTV za Putina!

Zato so tudi vse besede "medijskih propagatorjev", ki bi naj bili novinarji - skrbno izbrane. Besede, ki jih uporabljajo pa obogatene z izrazi ki ključno vplivajo na naše emocije. Česti izrazi so tako: "trpeče, pretresljivo, jokajoči, nemočni, prezebli, utrujeni, nedolžni...". Vsaka beseda s svojim efektom in vplivom na naša čustva. Bistvena je tudi struktura v sintaksi, vrstni red uporabljenih pojmov, stopnjevanje vzbujanja nelagodja in krivde pri poslušalcih in podobno. Isti principi se uporabljajo tudi pri video posnetkih... prava "Hollywood" produkcija!

 

Ali se ti procesi te grozljive transformacije ljudi lahko zaustavijo, torej ljudi, ki so jim porušena razmerja med raciom in emocijami, odgovor je - praktično ne. Bom prevedel – ljudem, ki so jim tako »oprali glave« praktično ni pomoči, vsaj ne sedaj in s trenutnim znanjem…uspeli so vzpostaviti odnose dolgotrajnega sovraštva vsega kar je drugačno - recimo Rusko ali pa necepljeno!