Graditi gospodarstvo – graditi državo!

Priznajte, da se nekako bledo prebijajo na svetlo razmišljanja o državotvornosti naše politike. Odkrivamo nekaj novega. Vendar ali je to res ali pa se držimo neke vrste ideoloških modnih muh s tem, da vedno zamujamo in capljamo za drugimi v EU. V predvolilnem času so številni kandidati, predvsem iz NSI, razlagali o nujnosti podpore malim podjetnikom in sp-jem.

Tudi večina srečanj strokovnjakov o podjetništvu in majhnih  podjetjih se vedno zaključujejo z evforičnimi ugotovitvami, da ne rečemo parolami: Bodočnost je v najmanjših, kdor omogoča  rast  majhnih, lahko  računa  na visoko gospodarsko rast. Majhno  je  izvirno  in fleksibilno... in tako naprej. Vse to drži, le en problem je! Pri tem se ne sme pozabiti na srednje velika in tudi velika podjetja, ki so temelj stabilnosti v gospodarstvu in ki nam izginevajo z gospodarskega zemljevida, dan za dnem!

Kljub tem zelo nujnim in potrebnim opozorilom pa ne kaže,  da bi  se  pri nas karkoli premaknilo na bolje. Naše "gazele"  se še vedno  financirajo iz prihrankov ali iz  re-investiranega  dobička, ustrezne podpore pa ni niti na bančni niti na državni ravni. Še huje je, namesto da bi spremenili toge in rigidne predpise, se raje prepiramo z Brusljem, kaj sodi in kaj ne v polje državne pomoči. Torej, namesto da bi ustvarili pogoje za drugačnost, mi raje poslušamo reševati s subvencijami tisto, do česar sploh ne bi prišlo.

Dejstvo je, da je v naših razmerah vsakršna ekonomska podpora še  vedno zaželena kot politično dejanje, čeprav tega nihče  za živo  glavo  ne bo priznal. Za razliko od nas,  kjer se  največja tovrstna  sredstva obračajo na Ministrstvu za gospodarske  dejav­nosti, je to v Evropski uniji drugače urejeno. Vsi ugotavljajo, da je najučinkovitejša nemška oblika podpore podjetništvu.

Tam namreč zagotavlja  vse oblike pomoči - v katero so vključena tako gospo­darska pomoč, bančna posojila, kot tudi neformalni tvegani kapital - gospodarska zbornica. Pri tem sta pomembna v osnovi le dva pojma – poštenost in nepristranskost, torej, brez političnega vpliva. Ne trdim, da tovrstnih deviacij tam ni, res pa je, da se z njimi bistveno prej in bolj učinkovito obračuna.

Pri  tem gospodarska zbornica ne nudi zgolj  podpore,  temveč tudi  promovira obstoječe programe in podpore ter seveda,  kar  je najpomembnejše, učinkovito prilagaja različne oblike podpore  tako majhnim kot srednjim podjetjem.

Zakaj  ni pri nas gospodarska zbornica postavljena  v  takšno vlogo - funkcijo oz. zakaj jo kot »para nevtralni substitut« zamenjuje Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, si naj odgovori vsakdo sam. Vendar zelo žalostno izzveni dejstvo, da ministrstvo sicer  vneto organizira najrazličnejše  zavode ali razpisuje najrazličnejše  natečaje  - javne  razpise n. pr. za sofinanciranje promocije malega  gospo­darstva,  ko pa je zadeva v postopku razpisa končana,  pa  "letijo naokrog pisma".

Običajno  imajo  le-ta sledečo vsebino:  "Projektni  svet  je zaradi  velikega števila vlog in višine  zaprošenih sredstev skle­nil,  da  sofinancira  samo skupne nacionalne  programe promocij malega  gospodarstva.  Regionalne  in lokalne projekte  pa  bo  po možnostih vključeval v projekte skupne promocijske predstavitve Slovenije,  ki se pripravlja na medresorski ministrski ravni.  Iz teh  razlogov ni bilo mogoče sofinancirati vaše vloge. Za sodelovanje na razpisu se vam zahvaljujemo."

Želena  rast  našega gospodarstva , kot smo zapisali pred zgolj petimi leti, to je po povprečni  6-odstotni letni stopnji nikoli ni bila možna. Nismo ustvarili takšnih pogojev, da bi hitro rastoča podjetja dosegla v  povprečju 20-odstotno rast. Torej za celotno gospodarsko  rast nikakor ni nepomembna podpora in pomoč našim "gazelam". Toda razni skladi in oblike državnega patroniziranja nasploh so tudi danes še vedno politično  obarvani,  pa  če to priznavamo ali ne. Morali bi vrniti  gospodarski zbornici njeno funkcijo in priznati njeno večjo možnost neodvisnega ekonomskega pristopa v nudenju pomoči in podpore podjetjem, predvsem pa hitro rastočim "gazelam"!

Predvsem pa bi morali resnično vključiti na operativni ravni takšne kadre v izvajanje državne politike, ki so v podjetjih, predvsem srednjih in velikih, videli kaj več kot pa zgolj tovarniško menzo.

Moj zaključek je zgolj ta, da se odkrito sprašujem, zakaj v naši državni upravi in javnem sektorju ni ljudi, ki bi razumeli bistvo in smisel v uveljavljanju državnega interesa in državniške vloge institucij na področju razvoja in krepitve gospodarstva?